Sodobne študije so osvetlile zanimivo in tesno povezavo med migrenskimi napadi ter glavoboli v skupkih in cirkadianim ritmom, ki ga včasih imenujemo biološki ali dnevni ritem.
Ta ritem, ki uravnava naše dnevne cikle aktivnosti in počitka, ima očitno tudi vpliv na razporeditev in frekvenco glavobolov.
Študija, objavljena v reviji Neurology, prinaša nove vpoglede v to povezavo.
Hipotalamus, del možganov, ki uravnava cirkadiani ritem, igra vlogo pri nastanku in trajanju migrenskih napadov in glavobolov v skupkih.
Raziskovalci so ugotovili, da so migrenski napadi pogostejši čez dan, medtem ko se glavoboli v skupkih pogosteje pojavljajo ponoči.
Simptomi obeh stanj so najbolj izraziti v določenih letnih časih, pri čemer se migrene pojavljajo predvsem med aprilom in oktobrom, glavoboli v skupkih pa spomladi in jeseni.
Analiza več kot 70 predhodno objavljenih študij je pokazala, da genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo pri tej povezavi.
Nekateri geni, povezani s cirkadianim ritmom, so bili neposredno povezani z migrenami in glavoboli v skupkih.
To kaže, da bi lahko bila genetika eden od ključnih dejavnikov pri uravnavanju cirkadianega ritma in s tem povezanih migrenskih napadov ter glavobolov v skupkih.
Študija je tudi nakazala, da bi lahko bilo uravnavanje hormonov, kot sta melatonin in kortizol, koristno pri zmanjševanju pogostosti in intenzivnosti migrenskih in glavobolnih napadov.
Glede na to, da so pri bolnikih s temi težavami opazili spremembe v nivojih teh hormonov, bi lahko individualno prilagojena terapija, ki temelji na hormonskih ciklih, ponudila bolj učinkovite načine zdravljenja.