Nasin vesoljski teleskop James Webb je odkril “najbolj puhast planet”, kjer peščeni delci padajo kot dež.
Dvesto svetlobnih let oddaljen od Zemlje, v ozvezdju Device, kroži planet, ki je zaradi svoje nenavadnosti vzbudil zanimanje astronomov.
Planet, poimenovan Wasp-107b, so odkrili leta 2017 in je skoraj tako velik kot Jupiter, vendar obkroža svojo matično zvezdo v manj kot šestih dneh.
Wasp-107b je pridobil vzdevek Sladkorna kocka, ne zaradi svoje oblike ali sestave, temveč ker je zelo lahek.
Opazovanja s teleskopom James Webb so razkrila, da planet ni sladkorjen.
Na Wasp-107b prevladujejo ekstremne temperature in viharji, prekriva ga plast silikatnih oblakov, njegova atmosfera pa je bogata z žveplovim dioksidom, kar daje vonj po zažganih vžigalicah.
“Gre za enega najbolj puhastih planetov,” je opisala dr. Joanna Barstow, planetarna znanstvenica z Open University.
Ta plinasti velikan skoraj dosega premer največjega planeta v našem osončju, vendar ima zelo majhno maso.
Za astronome je ta “puhavost” predstavljala prednost.
Zaradi nje so prvič lahko analizirali kemično sestavo oblakov na planetu izven našega osončja, poroča britanski The Guardian.
Raziskave so pokazale, da so oblaki na Wasp-107b sestavljeni iz silikatnega peska, ki se premika v ciklu podobnem vodnemu ciklu na Zemlji.
V nižjih plasteh atmosfere, kjer temperatura dosega okoli 1.000 stopinj, se dvigujejo silikatni hlapi, ki se v višjih plasteh ohladijo in kondenzirajo v drobce, ki nato padajo navzdol kot dež in se ponovno segrejejo v hlape.
“Oblaki so kot meglen prah, ki se premika z izredno hitrostjo – nekaj kilometrov na sekundo,” je pojasnila profesorica Leen Decin s Katoliškega inštituta Leuven.
Glavni cilj vesoljskega teleskopa James Webb je analiza atmosfer oddaljenih planetov in iskanje plinov, ki bi lahko nakazovali prisotnost življenja.
Zaradi ekstremnih pogojev v atmosferi in dejstva, da je Wasp-107b plinasti planet brez trdne površine, ne velja za verjetnega kandidata za razvoj življenja.
Kljub temu astronomi upajo, da bodo pridobljena dognanja in razvite tehnike uporabili za opazovanje manjših, kamnitih planetov, podobnih Zemlji, katerih atmosfere (če obstajajo) bi bile verjetno tanjše in gostejše.
“Vesolje je polno presenečenj,” je dejala Decin. “Možno je, da obstajajo različni alternativni načini za razvoj življenja na drugem planetu.
To bi se lahko zelo razlikovalo od tistega, kar poznamo na Zemlji. Moramo razširiti naše obzorje,” je še dodala.